Načrtovanje in konstruiranje

Projektna skupina je delala po planu dela, katerega smo pripravili na osnovi učiteljevih navodil, svojih pripomb, idej in ciljev. Plan dela predstavlja zaporedje izvajanja procesov in korakov, kako priti do končnega izdelka oziroma cilja, ki smo si ga zadali.

Osnovna oblika elementov in sestava projekta goKART SPTŠ je nastala kot rezultat metode »brainstorminga«, kjer smo na osnovi idej in predlogov narisali skico na papir. Velik poudarek smo dali možnosti izdelave, ergonomiji in estetiki.

Pri samem modeliranju pa je bilo potrebno upoštevati tudi omejitve, kajti v nasprotnem primeru jih ne bi bilo mogoče izdelati s pomočjo razpoložljivih strojev in naprav. Za računalniško modeliranje smo uporabljali razno CAD-programsko opremo (Creo Parametric), kot rezultat pa so nastali 3D-modeli posameznih elementov oziroma sklop celotnega projekta goKART SPTŠ. Na osnovi 3D-modelov je bila pripravljena tehnična dokumentacija posameznih elementov projekta, ki je predstavljala osnovo za izdelavo tehnološke dokumentacije in pa izdelave. Tako v fazi konstruiranja nastane delavniška risba, na kateri morajo biti navedeni vsi geometrijski podatki, ki so potrebni za izdelavo izdelka.

POSTOPEK KONSTRUIRANJA

Med shemami, ki priporočajo sistematično ureditev procesa konstruiranja in aktivnosti v njem, je najbolj dodelana metoda nemškega Združenja inženirjev, ki je tiskana in dana v uporabo kot smernica VDI – R 2221. Sestoji se iz štirih faz:

  • načrtovanje,
  • koncipiranje,
  • snovanje,
  • razdelava.

Pri tem je zelo pomembno, da znamo oceniti potrebo po izvajanju ali vseh faz zaporedoma ali pa možnost, da kakšno fazo preskočimo. Če gre za konstruiranje na novo, se ni mogoče izogniti nobeni fazi. Če pa konstruiramo variante k obstoječim konstrukcijskim rešitvam, potem je smotrno koncipiranje skrčiti na najnujnejše aktivnosti, in sicer izkoristimo analizo problema s sestavo zahtevnika kot osnovo za ugotavljanje potrebe po obnovi ali inoviranju rešitve.

Za vsako fazo in po potrebi tudi vmes, je predvideno ocenjevanje oziroma vrednotenje, ki je podlaga za izbor najboljše rešitve. Če nobena od dobljenih rešitev v obravnavani fazi ne ustreza zahtevam, je potrebno predhodne korake ponoviti.

Vsako obstoječo, tudi dobro konstrukcijsko rešitev, je po določenem času mogoče izboljšati ali optimirati, saj se s časom spreminjajo robni pogoji. Pri ohranjanju funkcionalnih zahtev je mogoče spreminjati fizikalne efekte, materiale, izboljševati design in kar je v zadnjem času najbolj pomembno, na novo odpravljati ekološke probleme oziroma recikliranje.

Comments are closed